Eko dokumentarec 50 min.

Pohorje - ali bo še kaj ostalo?

Pohorje - What is left?

Scenarist, snemalec in režiser : Matjaž FISTRAVEC Montažerka : Violeta Legen
Produkcija 2005 : studio ALP / RTV Slovenija


Film je bil posnet s pomočjo : MoMaribor in AV sklada Ministrstva za Kulturo RS

Pohorje. Senčna severna pobočja, ki padajo proti reki Dravi in sončna pobočja proti jugu, ki so oblikovala svojevrstno poetiko. Mogočen masiv, ki za svojim imenom pušča množico izrazov, pomenov in vsebin: gozdnatost, biotska raznolikost, edemične živalske vrste, geološke posebnosti, arheološka pričevanja, tisočletna cerkev pri Sv. Arehu, glažute, ki so izginile, človek, ki se je zajedel pod obronke in še vztraja, sistem barij, močvirij in enkratna jezera, nizko ruševje na gozdni meji, senožeti, mehka Vodovnikova poezija iz prisoje in stroga osenčena pesem Janka Glazarja, potoki in drče, žile Pohorskega tonalita, najvzhodnejše Alpsko nahajališče gamsa, pragozd, mirni rezervati divjega petelina, osamljena gaz turnega smučarja in lovca in gozdarja med stoletnimi jelkami, ki dajejo kisika za celo Slovenijo. Vse to se pne prav do najvišjega Črnega vrha in utone v Panonsko nižino.

Ustvarjalci filma so ujeli sporočilo v lok naravnega toka dogodkov v naravi, ker je bil nekoč kamen, nato so ga prerasli gozdovi, z naselitvijo človeka je prvinski prostor dobil drugo rabo, posegi pa so ga obremenili do te mere, da danes Pohorju grozi vnovičen povratek v čas kamna.

S pranaselitvijo človeka se je pričela njegova uraščenost v okolje in prilagajanje. Izkoriščanje naravnih danosti je spremenilo tudi poetiko v naravni kolobar. Rast mest na obronkih masiva in širitev bivanjskega prostora mestne kulture, pa je z industrijsko in turistično revolucijo neusmiljeno zajedlo v ta prostor. Koliko poezije je še ostalo v očeh kmeta, ki že stoletja gospodari na Pohorju. » Kakor prihajam jaz k vam v mesto po opravkih in na obisk, tako tudi vi pridite k nam na Pohorje v goste. Če boste posekali eno smreko, bo potrebovala celo naše življenje, da bo zopet odrasla v smreko. »

V filmu je kot suzpenz orisano zatečeno stanje in prikazane oblike ogrožanja in sprememb okolja ter najbolj alarmantni primeri neustreznega obnašanja in rabe prostora kot so : novodobni buldožerski turizem, masovni poseki, umetno zasneževanje, hrup prometa in žičniških naprav, neprimerne vožnje s motornimi sanmi, enduro motorji, kolesarskimi downhilli, živalske vrste izumirajo in se zatekajo v redke oaze...

V novem družbenem položaju je tako nastal tanek rob, kjer se soočata civilizacija z »novimi«i moralo etičnimii vednotami in trajne vrednote narave...